Deli vsebino s prijatelji!
Oporoka in nujni delež
e umrli (zapustnik) ni napisal oporoke, dedovanje določa Zakon o dedovanju (ZD). Dedovanje pa se lahko zgodi tudi na podlagi oporoke.
Oporoka je dokument, v katerem zapustnik sam določi, kako in komu naj gre njegovo premoženje po njegovi smrti. Zapustnik pa pri tej svoji odločitvi ni povsem svoboden. Omejen je z nujnimi deleži dedičev. Ti lahko zahtevajo nujni delež, to je določen delež premoženja, ki bi ga sicer dedovali, če ne bi bilo oporoke.
Nujni dediči so zapustnikovi otroci, posvojenci, starši in zakonec. Nujni delež znaša polovico deleža, do katerega bi bili upravičeni po zakonu.
Nujni dediči so lahko tudi zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, vendar samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje. Nujni delež zanje znaša ⅓ deleža, do katerega bi bili upravičeni po zakonu.
Sodišče samo ne pazi na nujne dediče. Nujni dediči morajo svoj nujni delež zahtevati na zapuščinski obravnavi / pred sodiščem.
Razdedinjenje je način, kako se lahko nujnim dedičem onemogoči dedovanje nujnega deleža. Razdedinjenje je mogoče samo iz določenih razlogov. Zapustnik, ki želi kakšnega dediča razdediniti, mora to jasno zapisati v oporoki. Zapustnik lahko razdedini nujnega dediča le:
- Če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom. Razlog mora biti podan že ob sestavi oporoke.
- Če je dedič storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika (pa tudi njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše). Razlog mora biti podan že ob sestavi oporoke in se dokazuje s pravnomočno kazensko odločbo.
- Če se je dedič vdal brezdelju ali nepoštenemu življenju. Razlog mora biti podan ob sestavi oporoke in tudi v času, ko je zapustnik umrl.
Nujni dediči pa se lahko svojemu nujnemu deležu tudi odpovedo. Na kakšen način vse se lahko še prenaša lastninska pravica, pa si lahko preberete v članku lastništvo nepremičnine.